Celiakija je še danes uganka za marsikoga. Gre za kronično bolezen tankega črevesa, za katero zboli vsak stoti Zemljan in ki se razvije zaradi preobčutljivosti na gluten oziroma njegov izvleček gliadin. Njeno zdravljenje oziroma obvladovanje je v celoti odvisno od brezglutenske diete. Nezdravljena bolezen lahko pripelje do resnih zdravstvenih zapletov na vseh organskih sistemih, najhujša oblika pa je rak prebavil.

 

Znaki celiakije so zelo različni, zato pogosto bolezni tudi dalj časa ne prepoznamo. To še posebej velja za odrasle osebe, ki zbolijo za celiakijo. Najpogosteje so prizadeta prebavila, čeprav bolezen ne prizanese niti drugim organskim sistemom. Celiakija je gensko pogojena, čeprav ne zbolijo vsi otroci staršev s celiakijo. V Evropi v zadnjih letih poteka raziskava, ali je mogoče s podaljšanim dojenje v prvem letu življenja in zgodnjim vključevanjem glutena v prehrano dojenčkov preprečiti razvoj celiakije. Rezultati raziskave še niso znani.

 

Dolgotrajni diagnostični postopki

Sodobni testi ugotavljanja preobčutljivosti na gluten vključujejo krvne teste za ugotavljanje prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles ter genetske teste za odkrivanje genetske predispozicije za razvoj celiakije. Dokončno pa bolezen še vedno potrjujejo z biopsijo sluznice tankega črevesja. Diagnostični postopek je lahko v nekaterih primerih zelo dolgotrajen in traja celo več let. V prihodnosti pa se obetajo zanesljivi testi, s pomočjo katerih bo morda mogoče postavljati diagnozo že iz kapljice krvi.

 

Skriti sovražniki

Ljudje s celiakijo se morajo celo življenje držati stroge brezglutenske diete. Iz hrane morajo izključiti tudi najmanjše količine žit z glutenom (pšenica, ječmen, rž, pira, nekateri ne prenašajo niti ovsa). Vendar pa so lahko te žitarice skrite tudi v drugih prehranskih izdelkih: mesnih, mlečnih izdelkih in slaščicah, gluten pa je lahko skrit celo v sladkorju v prahu. Zato je zanje najbolj varno uživati izdelke, označene s prečrtanim žitnim klasom.

 

Dodatek za nego otroka

V nekaterih evropskih državah brezglutensko hrano bolniki prejemajo na recept, predvsem pa so glede ponudbe in cen brezglutenske hrane napredne severno evropske države.  Brezglutenska hrana je v Sloveniji še zelo draga, sploh če jo primerjamo z razvitejšimi državami in njihovim standardom. Država zato staršem otrok s celiakijo pomaga s 100 € dodatka za nego. V Slovenskem društvu za celiakijo pa si želijo predvsem, da bi država v prihodnje imela več posluha tudi za odrasle bolnike s celiakijo in jim namenila delno kritje nakupov brezglutenske hrane tudi iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

 

Vir: Apetit, nov-dec 2010