Moja alergija - prva slovenska specializirana trgovina za alergike

Preskoči glavno vsebino »

Vaša košarica je prazna.

Alkalna dieta proti zakisanosti

3. jul. 2017 02.00.00

Že v antiki so vedeli, da način življenja in prehrane močno vplivata na zdravje in splošno počutje. Današnje hitro in stresno življenje, nezdrava prehrana, onesnaženo okolje in pomanjkanje telesne aktivnosti izjemno povečujejo zakisanost telesa. Zakisanost telesa pa je lahko eden glavnih vzrokov številnih zdravstvenih težav. Uradna medicina sicer o zakisanosti telesa ne govori dosti, več pozornosti ji posveča alternativna medicina.

 

Zakisanost telesa ali acidoza je stanje porušenega kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Naše telo namreč lahko dobro deluje le v pravilnem kislinsko-bazičnem razmerju. Le-to je pogosto porušeno zaradi oslabljene zmožnosti odstranjevanja kislih odpadkov iz telesa, ki nenehno nastajajo pri presnovnih procesih v celicah.

 

zakisanost-telesa-alkalna-dieta

 

Kisline in baze

Kisline so snovi, ki oddajajo protone (pozitivno nabite vodikove ione H+ ), medtem ko so baze snovi, ki te protone sprejemajo. Pri srečanju kislin in baz pride do vezave obeh vrst v nevtralno spojino, medtem ko presežni pozitivno ali negativno nabiti delci določajo, ali bo tekočina kisla ali bazična.

 

Enota za merjenje kislosti oziroma bazičnosti je pH vrednost, ki znaša od 1 do 14, kjer 1 pomeni najmočnejšo kislino, 14 pa najmočnejšo bazo. Nevtralna tekočina ima vrednost 7. pH vrednost tkiv je odvisna od njihove funkcije. Normalni pH krvi je na primer rahlo bazičen (alkalen) z vrednostjo 7,35-7,45, kar omogoča boljši transport kisika po telesu. Nasprotno je koža kisla (pH med 4 in 6,5), da lahko zagotovi obrambo telesa pred vdorom mikroorganizmov.

 

Znotraj prebavnega trakta se pH vrednost spreminja. Želodec mora imeti pH vrednost okoli 1,5, da lahko zagotovi začetek presnove beljakovin in zaščito pred infekcijami. Ko pa snov iz želodca enkrat doseže tanko črevo, se mora pH vrednost dvigniti na 8-8,5, da se lahko izločijo encimi trebušne slinavke in jeter ter dokončno razgradijo zaužito hrano. Medtem ko bakterije v debelem črevesju uspevajo v okolju s pH vrednostjo okoli 6,8.

 

Neprimerna pH vrednost lahko povzroči vnetne procese in prekomerno razraščanje patogenih bakterij in glivic, kar vodi v hude prebavne težave in težave z imunskim sistemom. Črevesna flora, ki predstavlja velikansko populacijo več kot 1000 vrst različnih mikroorganizmov, namreč opravlja pomembne funkcije v presnovi in delovanju našega imunskega sistema. Krepi naš imunski sistem, preprečuje razširjanje bolezenskih klic in nevtralizira vse organizmu tuje snovi, ki pridejo s hrano v telo. Zdrava črevesna flora je tako pomembna za normalno prebavo in oskrbo telesa z vsemi hranilnimi snovmi.

 

Zaradi številnih dejavnikov, kot so stres, nepravilna prehrana, pogosto uživanje antibiotikov in kemoterapevtikov, je imunski sistem na nivoju črevesja močno oslabljen in večina bakterijske flore uničene. Stalno kopičenje strupenih snovi zato poškoduje črevesno sluznico, kar privede do skrajšanja črevesnih resic ter kroničnih vnetij. Spremenjena črevesna sluznica postane mnogo bolj prepustna, zato bakterije in virusi lažje prodrejo v krvni obtok.  Enako velja za beljakovine iz hrane, ki neprebavljene iz črevesja prehajajo v krvni obtok, kar posledično vodi v številne alergije in intolerance na hrano. V končni fazi lahko pride do popolne oslabitve imunskega sistema v črevesju, kjer se nahaja približno 80% celokupnega imunskega sistema.

 

Posledice kronične zakisanosti telesa

V primeru stalne obremenitve organov in tkiv z odvečnimi kislinami pride v določenem času do neželenih učinkov, kot so zmanjševanje mišične mase, sprememba kostnega tkiva, slabost, bruhanje, omotičnost in glavoboli. Zaradi nalaganja kristalčkov lahko pride tudi do bolečin v sklepih. V izrednih primerih lahko krvna acidoza privede do aritmije, zastoja srca, kome ali celo smrti.

 

Posledica zakisanja vezivnega tkiva in medceličnega prostora so številne bolezenske težave, kot so putika, revma, obolenja vezivnega tkiva, celulit, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, razne oblike bolečin, migrena, osteoporoza, artroza, diabetes, bolezni ožilja in srca, možganska kap, motnje v prekrvavitvi organov in tkiv, prebavne težave, črevesna glivična obolenja, pojav obolenja zob, kronično vnetni procesi v črevesju in alergije. Omenjene bolezenske simptome pa spremljajo nespecifični znaki kronične utrujenosti (»burn-out sindrom«), slabega razpoloženja, motenj pri spanju, živčne utrujenosti, zmanjšana sposobnost koncentracije in umskega dela ter volje do dela.

 

Zakisanost pa vpliva ne samo na možgansko koncentracijo, temveč tudi na inteligenčni količnik. V obsežni ameriški raziskavi na večji populaciji šolskih otrok so namreč ugotovili, da je bila povečana koncentracija kislin v telesu v tesni povezavi z zmanjšanem IQ pri vseh preiskovancih.

 

Vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja s pomočjo alkalne diete

Alkalna dieta temelji na čim manjšem vnosu živalskih beljakovin, sladkorjev in predelane hrane, saj ta živila povzročajo zakisanost telesa. Na drugi strani priporoča uživanje čim večjih količin sadja, zelenjave in polnozrnatih žit, ki delujejo bazično in pozitivno vplivajo na vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja.

 

Najbolj priporočljiva živila v alkalni dieti so: limona, limeta, melona, lubenica, grozdje, kivi, mango, pasijonka, ananas, vodna kreša, šparglji, kajenski poper, datlji, rozine, fige, agar agar, zelena zelenjava, korenje, čebula, česen, komarček, jagodičje, jabolka, marelice, avokado, banane, nektarine, breskve, cvetača, repa, bučke, paprika, rdeča pesa, grah in krompir.

 

Sprejemljiva so tudi živila s pH vrednostjo okoli 7,0, kot so: mandlji, artičoke, brstični ohrovt, češnje, kokos, kumarice, jajčevci, por, gobe, olive, radič, paradižnik, kostanj, surovo kozje mleko, olivno olje, proso, amarant, sezam, soja, jabolčni kis, kakav v prahu in kakavovo maslo.

 

Izogibati se je potrebno predvsem mesu, procesiranim kosmičem in pecivu (z visoko vsebnostjo sladkorja, pšenice, kvasa, soli in aditivov), izdelkom iz kravjega mleka, ocvrti hrani, alkoholu, sladkim in energijskim pijačam, kavi, čaju in čokoladi (predvsem mlečni čokoladi z visokim deležem sladkorja).

 

Uravnotežena zdrava prehrana in gibanje sta torej prvi korak k izboljšanju ravnovesij v našem telesu. Ker pa nam hiter življenjski ritem in način prehranjevanja velikokrat tega ne dopuščata, je v tem primeru pametno poseči tudi po dopolnilih, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje našega telesa. 

 

Pripravila: Mag. Veronika Jelovšek, prehranska svetovalka

Alkalna zelena juha

3. jul. 2017 02.00.00

alkalna-zelena-juha

 

Sestavine:

 

  • 1 žlica olivnega olja
  • 2 stroka sesekljanega česna
  • ½ žličke mletega koriandra
  • ¼ žličke mlete kurkume
  • ščepec soli
  • 200 g bučk
  • 80 g brokolija
  • 100 g ohrovta
  • sok in lupinica 1 limone
  • 10 g peteršilja
  • 0,5 l vrele vode
  • 1 žlička zelenjavne jušne osnove

 

 

Priprava:

Na olivnem olju prepražimo česen, koriander, kurkumo in sol. Dodamo 3 žlice vode in na kocke narezane bučke ter dobro premešamo in dušimo cca. 5 minut. Zalijemo z vrelo vodo, v katero smo dali jušno osnovo. Dodamo brokoli, ohrovt, limonin sok in lupinico ter kuhamo na rahlem ognju, dokler se zelenjava ne zmehča. Dodamo še peteršilj in spasiramo s paličnim mešalnikom, da dobimo gladko zeleno juho.

Zdrave mini pizze - alkalna dieta

3. jul. 2017 02.00.00

zdrave-mini-pizze-alkalna-dieta

 

Sestavine za testo:

  • 250 g mandlje moke
  • 1 žlica mletih chia semen
  • 4 žlice vode
  • ščepec soli

Omaka:

  • 1 žlica sončničnega olja
  • ½ sesekljane rdeče čebule
  • 1 strok česna
  • 200 g češnjevih paradižnikov
  • ¼ skodelice vode

Nadev:

  • mozzarella, češnjev paradižnik, šparglji, grah ali zelenjava po izbiri

 

Priprava:

Chia semena namočimo v vodi. Mletim mandljem dodamo sol, primešamo chia mešanico in pregnetemo v testo. Razdelimo na 4 dele in oblikujemo 4 majhne pizze, ki jih položimo na peki papir in spečemo v pečici (cca. 15 minut oz. da postanejo zlatorjave).

 

Medtem pripravimo omako. Na olju prepražimo čebulo in česen. Dodamo 3 žlice vode in dušimo 3 minute, da voda izpari. Dodamo paradižnik in preostalo vodo ter kuhamo na zmernem ognju 15 minut.

 

Pečeno testo za pizzo premažemo s paradižnikovo omako in obložimo s poljubnim nadevom. Postavimo še za nekaj minut v pečico, da se mozzarella raztopi.