Večina alergij na hrano se pojavi že v prvem ali drugem letu življenja. Medtem, ko nekatere od alergij (na primer alergija na kravje mleko ali jajca) izzvenijo v nekaj letih, druge v otroštvu pridobljene alergije na hrano (kot so alergije na oreščke ali lupinarje) običajno ostanejo vse življenje.

 

Alergije na mlečne ali sojine formule (mlečni nadomestek iz soje) se včasih pojavijo že pri dojenčkih in majhnih otrocih. Te zgodnje alergije se včasih ne odražajo kot običajne alergije ali astma, temveč lahko pri dojenčkih povzročajo simptome, ki spominjajo na infantilne kolike, lahko se pojavi krvi v blatu ali pa se odražajo v slabši rasti otroka.

 

Klinična slika infantilnih kolik, ki se običajno začnejo v prvem mesecu po rojstvu, je pogost jok in nespečnost otroka. Natančnih vzrokov za kolike še niso ugotovili. Vpletena je vrsta psihosocialnih in prehrambenih dejavnikov, medtem ko je alergija na mleko ali sojo kot glavni razlog za kolike ugotovljena le pri manjšem številu dojenčkov s kolikami.

 

Pri dojenčkih običajno ugotavljamo alergijo na hrano z opazovanjem posledic spreminjanja dojenčkove prehrane. Če je dojenček alergičen na kravje mleko, bo zdravnik, če je to le mogoče, predlagal prehod na sojino formulo ali materino mleko. Obstajajo tudi prilagojene mlečne formule, kjer so mlečne beljakovine hidrolizirane in jih otrokovo telo ne zazna, zato ne povzročajo alergij. V primeru ugotovljene alergije na kravje mleko otroku nikoli ne smemo ponuditi kozjega ali ovčjega mleka, saj le-to vsebuje podobne beljakovine kot kravje mleko in je prav tako alergeno. Pediater lahko v tem primeru predpiše prilagojeno mleko na recept.

 

Dojenje: izključno dojenje brez dodajanja drugih živil vsaj prve štiri mesece življenja v veliki meri zmanjša tveganje za razvoj alergije na mleko v prvih dveh letih življenja. Materino mleko vsebuje manj dojenčku tujih beljakovin, zato je tudi manj alergeno kot kravje mleko ali sojina formula. Izključnega dojenja je še posebej priporočljivo pri dojenčkih, ki so nagnjeni k alergiji na hrano. Ker pa je lahko vsebnost alergenov prisotna tudi v materinem mleku, mora vzdrževati dieto tudi mati in se izogibati hrane, ki povzroča alergijske reakcije pri otroku. Kljub temu raziskave niso dokazale, da bi dojenje preprečilo razvoj alergij kasneje v življenju.

 

Na kaj moramo biti pozorni pri otrocih?

Alergičen otrok, ki se pogosto praska, kiha in kašlja, se ne počuti dobro, zato je lahko nesrečen, ne uboga ali je hiperaktiven. Na drugi strani pa lahko otrok, ki prejema zdravila proti alergiji, velikokrat zaspan, tako doma kot v šoli. Starši in skrbniki morajo zato razumeti ta različna vedenja, preprečiti uživanje alergene hrane, vedeti morajo tudi, kako ukrepati v primeru alergijske reakcije, vključno s tem, kako otroku dati adrenalin.

 

Prav tako morajo šole in druge vzgojno varstvene enote imeti pripravljene načrte za reševanje v nujnih primerih, tudi za primere anafilaktičnega šoka. Poskrbeti morajo za dietno prehrano. Njihovi svetovalci za prehrano morajo zato za otroke z alergijami na hrano pripraviti prilagojene jedilnike, ki izključujejo vse otroku alergene snovi. Starši naj zato ob vpisu v vrtec ali šolo predložijo tudi zdravniško potrdilo, na katerem so podrobna navodila za prehrano otrok s posebnimi prehranskimi potrebami.

 

Napisala: Mag. Veronika Jelovšek

Vir: MedicineNet.com